Zgornja Savinjska Dolina

Gornji Grad. Veličina časa, prostora in ljudi – 3D predstavitev

Potopite se v tisočletno zgodovino Gornjega Grada skozi virtualno pripoved. Zavrtite čas nazaj! Naj vas prevzamejo gornjegrajska katedrala, največja katedrala v Sloveniji, skrivnostni samostan, nekdanji dvorec in zanimive zgodbe, ki jih pripovedujejo veliki ljudje. Pustite, da vas navdušijo pripovedi benediktinskega meniha, znamenitih ljubljanskih škofov in gornjegrajskega “Leonarda da Vincija”. Pokukajte na ekran pod katedralski velb in se prepustite 3D zgodbi.

Gornji Grad. 333 let benediktincev  (1140-1473)

Gornji Grad je imel vse od ustanovitve benediktinskega samostana leta 1140 zelo pomembno vlogo v zgodovinskem dogajanju v slovenskem prostoru, zlasti na cerkvenem področju. Benediktinski red je najstarejši meniški red v Evropi. V Gornjem Gradu je benediktinski samostan deloval točno 333 let. Ustanovljen je bil leta 1140 kot eden izmed štirih na območju današnje Slovenije.

Z ustanovno listino je samostan dobil tudi 500 podložnikov z družinami, obsežne gozdove, koriščenje pravic lova in ribolova, kasneje pa tudi desetino v vinogradih in odvetniške pravice.

Zanimivo je, da je v gornjegrajskem urbarju prvič na Slovenskem omenjena beseda ajda. Samostan je bil razpuščen leta 1473.

Po pripovedovanju domačinov je nad Gornjim Gradom v veličastni silhueti Velikega Rogatca in Lepenatke za vedno zaspal menih, ki mu domačini pravijo mrtvi ali speči menih. Tako obilen je, da vse dni samo nepremično leži. Vidite ga lahko iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline. Po menihih, ki so zgodovinsko prebivali v Gornjem Gradu, je ime dobila tudi Menina planina, zavarovana naravna vrednota in priljubljena pohodniška točka nad Gornjim Gradom. 

V lapidariju katedrale se iz obdobja benediktincev skriva še nekaj ostalin, med drugim tudi v kamen odtisnjena osmokraka zvezda, ki po staroverskih prepričanjih nosi simbolno sporočilo ponovnega rojstva. Preverite, morda pa se bo velikan prebudil in vam predstavil zanimivo obdobje benediktincev. 

Obdobje Ljubljanskih Škofov (1461-1783)

Za benediktinci so si rezidenco v Gornjem Gradu uredili znameniti ljubljanski škofje, ki so na območju delovali več kot 300 let. Staro poslopje so večkrat prezidali, zgradili pa so tudi novo cerkev, katedralo sv. Mohorja in Fortunata, ki je največja v Sloveniji.

Vas zanima, zakaj je v tako majhnem kraju nastala največja slovenska cerkev? Le kaj imata o pobožnem življenju v objemu gozdov pod Menino planino povedati vojskovodja Kacijanar, ki je pred turškimi vpadi obvaroval sam Dunaj in veliki graditelj škof Ernest Attems? Pokukajte pod gornjegrajski velb.

V obdobju bojevnika viteza Ivana Janeza Kacijanarja  so rezidenco pred turškimi vpadi zaščitili z obzidjem, jarki in obrabnimi stopli. 

Škof Ernest Amadej, grof Attems je dal v letih od 1752 do 1758/60 prenoviti cerkev, po načrtih graškega arhitekta Josepha Hueberja. Dela je vodil ljubljanski stavbni mojster Matija Persky. Gradnjo so finančno izdatno podprli kranjski deželni stanovi. Do leta 1751 so zgradili novo škofijsko rezidenco, dvorec z veliko in v celoti poslikano slavnostno dvorano.

Gornjegrajski “Leonardo da Vinci” in posvetno obdobje (do 30. leta 20. stoletja)

Novo cerkev (staro so podrli) so v letih 1752—59 gradili po vzoru ljubljanske stolnice, v baročnem slogu, v obliki latinskega križa s kupolo na križišču. Zvonik iz l. 1671 so nadzidali in prekrili s čebulasto streho. Nova, svetla fasada je konkavno oblikovana in vzvalovana, členijo jo pilastri. Zadnja obnova celotne cerkve je bila zaključena leta 1989.

V Gornjem Gradu, ki je v obdobju 30. let 19. stoletja uživalo mestne pravice, je bil doma tudi genialni izumitelj Anton Jamnik, ki mu pravijo kar gornjegrajski “Leonardo”. Med njegove domiselne izume sodi npr. naprava za lupljenje jabolk, ki je predstavljena v Muzeju Štekl. Na ogled vas bo virtualno pospremil sam gospod Jamnik, zato te priložnosti res ne smete zamuditi. Pokukajte pod gornjegrajski velb.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata danes