Bilo je nekoč #2: Savinske planine

Prvo savinjsko biblijo za hribolazce, vodnik po Savinskih planinah je napisal Fran Kocbek na prelomu 19. in 20. stoletja v Gornjem Gradu. Kakšna mora biti hribolažčeva oprava, katere planinske ture so zanimive, kakšni so “cenovniki” za vodnike in kakšen kodeks jih zavezuje. Prvi vodnik po savinjskih planinah je zanimivo in zabavno branje, ki odstira vpogled v nekdanje planinarjenje.

Kratka navodila hribolazcem

Že na začetku 20. stoletja so hribolazce opremili z zanimivimi napotki za varno hojo v gore. Nekaj zanimivih izpostavljamo v nadaljevanju:

Na visoke planine naj gre le zdrav hodec, zlasti zdravega srca, in tak, ki je že vajen daljših pohodov ter je srčen in vztrajen. Kogar rada omotica obide, naj ne hodi na nevarne steze.

O p r a v a hribolazčeva mora biti taka: Gorski črevlji naj bodo narejeni iz močnega usnja in podplati podkovani z žreblji, ki stoje gosto skupaj.//…Dalje imej turist kratke hlače do kolen, ohlapen suknjič, oboje iz lodna ali iz angleškega ševjota, mehak klobuk in volneno srajco. Ob močnem vetru je treba klobuk pri vezati na suknjič z motvozom.//…//Dame si morajo preskrbeti razen gorskih črevljev lodnasto krilo, ki se da visoko speti. Razen tega naj imajo bluzo, kratko jopico, pelerino z lodnasto kapuco proti dežju, okrogel slamnik ali lodnast klobuk. Dežnikov in solnčnikov ne nosi nihče v gore!

Kjer primanjkuje turistovskih ali pastirskih koč, naj se založi hribolazec s provijantom (z brašnom), to je s kruhom in drugim pecivom, konservami (sardinami in raznimi paini, ki se jedo. mrzli na kruhu), s pijačo i t. d.

Glavno pravilo vztrajnega hodca je enakomerno stopanje. Korakajmo čvrsto, pa ne hitimo!

Če iz kakršnegakoli vzroka zaide, ga opozarjamo na turistovski signal: šest krat v minuti daj znamenje in po presledku ene minute zopet ponavljaj znamenje. Znamenja so lahko vidna, optična (privežeš ruto na palico in mahaš ž njo) ali slišna, akustična (krik, žvižg in streljanje z revolverjem).

Na težje ture pa hodi tudi star in izkušen turist z vodnikom, katerega ni smatrati za najetega hlapca, ampak za družabnika. Vodniku smeš naložiti 8 kg teže. Za večje breme ga moraš posebej odškodovati. Za vodnike smejo biti le oni, ki se izkažejo s knjižico, izdano in potr jeno od okrajnega glavarstva.

Planinske ture

Vodnik iz leta 1903 vključuje več kot 37 opisov planinskih poti po tipičnih oddelkih oz. gorskih skupinah. Takole izgleda opis poti na Strelovec:

26. Strelovec* (1798 m) je ena najlepših razglednih gor v Savinskih planinah. Nahaja se v severnem odrasleku Ojstrice, ki loči Robanov kot od Logarske doline. Pogled na navpične stene gorovja okrog obeh teh dolin, na Triglav, Karavanke, na Koroško, Obir, Olševo, Raduho je diven. Dostop je zelo lahek. Na Strelovec se pride od kmeta Kneza ali iz Logarske doline.

1. Do Kneza greš: a) od kmeta Robana na desno (severno) strmo po senožeti, potem v gozdu V2 ure do kmeta Vršnika, tam na desno, v gozdu na levo v ovinkih precej strmo 1/2 ure do kmetov Hondeta in Kneza; — b) iz Solčave južno za župniščem polagoma navkreber po zložnem potu 1 1/2 ure do Kneza. Od tam na levo povprek, potem na desno navkreber po lepem potu 3/4 ure do roba, kjer zagledaš Strelovec; nato skoraj ravno povprek 1/4 ure do pastirske koče na Strehalici, nadaljni pot vodi po pašniku navkreber do slemena in odtod na desno 1/2 ure do vrha. Rdeča znamenja.

2. Iz Logarske doline greš pri kmetu Plesniku precej strmo proti vzhodu 1 1/4 ure do lepo ležeče Plesnikove planine, dalje nekaj časa proti jugu 1/2 ure, potem na levo nazaj navkreber 3/4 ure. Rdeča znamenja.

Cenovniki za vodnike in vodniški kodeks

Ako hribolazec najame vodnika najmanj za 3 dni, tedaj lahko uporabi sledeči časovni cenovnik:
a.) Za navaden dan hoda, to je za turo do 10 ur 5 K
b.) „ pol dne hoda 3„
c.)„izredendanhoda(črez10urpota).. 7„
d.) „ dan v počitek 3 „

Prenočnina je všteta. Ako se odpusti vodnik na drugem kraju nego tam, kjer stanuje, plačati mu je pot do doma po II. cenovniku. Pritožbe zoper vodnike naj se pošiljajo sekciji »Nem. in avstr. plan. društva” za Kranjsko v Ljubljano ali osrednjemu odboru »Avstrijskega turistovskega kluba” (Osterreichischer Touristen-Klub) ali pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Vodnik se mora hraniti sam ter ne sme zahtevati še drugega plačila razen onega, katero je določeno po tem cenovniku. Dolžan je nositi hribolazcu 8 kg teže. K temu se štejeta provijant in oprava. Kolikor je teže več, plača se mu za vsak kilogram po 30 vinarjev. Vendar ni sme”ti zahtevati od vodnika, da bi m o r a l nositi kaj več teže. Za izročeno prtljago je odgovoren.

Vodnik je zavezan, vesti se nasproti potovalcem vedno dostojno, vljudno in uslužno ter jih podpirati kolikor mogoče.